Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kako je Domen Prevc v manj kot enem letu dni osvojil vse možne lovorike in po Mattiju Nykänenu postal šele drugi skakalec, ki nosi naziv svetovnega prvaka, svetovnega prvaka v poletih, olimpijskega prvaka, zmagovalca novoletne turneje in zdaj - tudi uradno - zmagovalca skupnega seštevka svetovnega pokala.
Po prvi tekmi v Lahtiju, kjer je bil po pregledu opreme in zaradi centimetra predolgih smuči sicer diskvalificiran in je tako ostal brez sedme zaporedne zmage v svetovnem pokalu, je zdaj tudi teoretično jasno: Domen Prevc je skupni zmagovalec sezone 2025/26 in bo na tradicionalnem zaključku svetovnega pokala konec marca v Planici v roke prejel veliki kristalni globus. Zanj prvega, za družino Prevc pa deset let po bratu Petru in treh sestre Nike v zadnjih treh letih skupno že petega.
A dosežek 26-letnika ima prav posebno težo. Prav to nedeljo, 8. marca, bo namreč minilo leto dni, odkar je na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Trondheimu 2025 kar malce presenetljivo postal posamični svetovni prvak na veliki skakalnici. A to je bil šele začetek nečesa velikega …
V zaključku lanske zime je blestel – sploh na letalnicah – in prvič v karieri osvojil mali kristalni globus v poletih. Vrhunec izjemnih predstav je sledil zadnji dan nepozabne Planice 2025, ko je v finalnem nastopu poletel do kar 254,5 metra in poskrbel za nov svetovni rekord. Tega je pod Ponce vrnil prvič po letu 2017 (vmes je domoval v Vikersundu).
Sledilo je naporno poletje, v katerem je najmlajši od treh bratov Prevc ves čas obljubljal popolno osredotočenost in motivacijo zgolj in samo na skoke. Da to še zdaleč niso bile prazne besede, se je pokazalo kmalu po začetku nove sezone. Z ramen rojaka Anžeta Laniška je po sedmi tekmi sezone v Wisli v začetku decembra vzel rumeno majico in jo zadržal vse do danes. Oziroma kot je zdaj tudi teoretično jasno, vse do zaključne podelitve v domači Planici.
Na tej poti je do danes nanizal kar 13 zmag, s čimer le še za dve zmagi zaostaja za rekordom brata Petra v tisti neponovljivi sezoni, kot smo bili takrat prepričani, pred desetimi leti. A Domna in druščino do konca marca čaka še sedem tekem …
Toda ne gre samo za tekme svetovnega pokala. Sezona 2025/26 je bila natrpana z vrhunci – najprej ob prelomu leta klasična novoletna turneja, nato še januarja svetovno prvenstvo v poletih, v februarju pa še olimpijske igre v Italiji. Domen Prevc je pred začetkom zime zatrjeval, da bo zadovoljen, če bo osvojil vsaj enega od njih, ne glede na dosežke pri drugih. Potem pa …
Na turnejo štirih skakalnic v času božično-novoletnih praznikov je po zaslugi petih zmag v uvodu sezone prišel kot veliki favorit. In za razliko od večine skakalcev, ki so se v tej vlogi v Oberstdorfu znašli v minulih letih, zdržal pritisk. Šele kot tretji v zadnjih desetih letih je slavil skupno zmago, potem ko je na prvo postajo prišel v rumeni majici. To mu je uspelo z dvema zmagama na nemškem in dvema drugima mestoma na avstrijskem delu turneje. Postal je šele tretji Slovenec po Primožu Peterki (1997) in bratu Petru Prevcu (2016) s prestižnim zlatim orlom.
Da je bil Oberstdorf, kjer je na novoletni turneji poskrbel za sploh prvo slovensko zmago na skakalnici pod Senčno goro, res kraj srečnega imena, je dokazal tudi na sosednji letalnici Heinija Klopferja v zaključku januarja. Na svetovnem prvenstvu v poletih je bila vloga prvega favorita še izrazitejša, a tudi tej je bil kos. Kljub slabšemu prvemu poletu je v naslednjih treh serijah posamične tekme dokazal, zakaj velja za najboljšega na svetu. Po zlati snežinki pa se je zaradi še vedno nerazjasnjenih okoliščinah in odločitve organizatorjev proti športu po nemškem spektaklu žal bolj kot o njegovi prevladi govorilo o pobeglih smučkah na ekipni preizkušnji.
Da je na neljubo afero hitro pozabil, je dokazal že naslednji konec tedna v Willingenu, nato pa ga je čakala premierna pot na olimpijske igre. V Predazzu mu je bila velika odgovornost in čast namenjena še pred tekmami, ko je skupaj s sestro Niko nosil slovensko zastavo na slavnostnem odprtju iger. Čeprav je na posamični tekmi na manjši skakalnici ostal brez odličja – s šestim mestom je vseeno postavil svoj najboljši rezultat na “pručkah” na najvišji ravni -, je še pred selitvijo na sosednjo, večjo napravo že osvojil prvo kolajno. In to kar zlato, ko je bil v družbi Nike Prevc, Nike Vodan in Anžeta Laniška najboljši na mešani ekipni preizkušnji.
Nato pa je sledilo tisto, kar so vsi v slovenski vrsti težko pričakovali. Skoki na večji, 140-metrski skakalnici, pa čeprav je Domen po treningih večkrat priznal, da je tudi ta zelo zahtevna in je pričakoval lažje delo. Da to drži, se je izkazalo na posamični tekmi, ko po prvi seriji ni vodil, na drugem mestu je za Renom Nikaidom zaostajal velikih sedem točk. Toda napad v finalu se je izšel in Prevc se je okitil še z eno zlato kolajno. Po razpletu superekipne tekme, ko sta z Laniškom zasedla peto mesto, pa je dolino Fiemme kljub temu zapustil z nekaj grenkega priokusa. A tudi na to je v zaključku izjemne zime hitro pozabil.
“Film se mi je zavrtel od let, ko sem bil majhen in potem do najstniških let, ko so mi govorili, da ni možnosti, da mi bo uspelo. ‘Prišel boš zraven, vendar ne boš tako dober kot tvoj brat.’ Potem so se stvari začele premikati v pravo smer. Res sem vesel, da se je trdo delo poplačalo,” je razlagal po zmagi na posamični tekmi v Predazzu.
Trajalo devet let, a bilo je vredno
Govoril je seveda o Petru Prevcu. Prav v njegovi šampionski sezoni (2015/16) je vzporedno z njim nase začel opozarjati tudi njegov sedem let mlajši brat.
Tretji otrok po vrsti Božidarja in Julijane Prevc je namreč že ob debiju v svetovnem pokalu takoj stopil na stopničke – v Klingenthalu je na ekipni tekmi v družbi starejšega brata, Jurija Tepeša in Anžeta Laniška zasedel drugo mesto.
Niti na posamične stopničke pa takrat komaj 16-letnemu mladeniču ni bilo treba čakati dolgo. Že na svoji četrti tekmi med elito je v švicarskem Engelbergu spet skočil do drugega mesta, zmage pod goro Titlis pa se je veselil kdo drug kot njegov brat Peter. Že takrat sta spisala zgodovino, ko sta postala prvi bratski dvojec, ki je skupaj ‘obiskal’ zmagovalni oder.
Enak uspeh je Domen ponovil v Saporu dober mesec pozneje, 6. februarja 2016 pa je prišla premierna zmaga – spet v ekipni konkurenci na slovitem Holmenkollnu nad Oslom. Še veliko bolj sanjsko pa se je za danes 25-letnega Domna začela naslednja sezona. Že na uvodni postaji v Ruki je izkoristil Petrov padec v drugi seriji in se veselil še debitantske posamične zmage. Izjemno formo je zadržal vse do novoletne turneje, kamor je prišel s popotnico štirih zmag in rumene majice, a velik pritisk mu je vendarle prišel do živega. Tisto turnejo je končal na devetem mestu.
Naslednje sezone so bile zanj mučne. V popravljanju ekstremne letalske drže v zraku, ko je glavo hitro in močno potisnil med smuči, predvsem pa ob iskanju potrdila, da so zanj skoki številka ena v življenju, se je malce izgubil. Sem in tja je skočil med najboljše tri, a manjkalo je konstante. Na naslednjo, peto zmago v karieri, je čakal več kot dve leti, 2019 mu je to uspelo v Vikersundu.
Prav letalnice so dolgo veljale za njegovo specialiteto. Pravzaprav vse do drugega dela lanske sezone, ko se je po slavnem pogovoru z avstrijskim trenerjem Andreasom Widhölzlom v savni skokov začel lotevati na povsem drugačen način. Neobremenjeno, osredotočeno, zbrano. Predvsem pa zrelo.
Domen Prevc je dozorel, o tem smo pisali že po lanskem svetovnem prvenstvu in letošnji novoletni turneji. Zdaj pa tega ne more zanikati nihče več. Postal je še tretji član družine Prevc z velikim kristalnim globusom in šele drugi skakalec v zgodovini, ki ima v vitrini z lovorikami vseh pet največjih – posamično zlato s svetovnega prvenstva, posamično zlato s svetovnega prvenstva v poletih, posamično zlato z olimpijskih iger, zlatega orla z novoletne turneje in veliki kristalni globus.
Vse našteto je pred njim dosegel tudi Matti Nykänen. In kako simbolično, Prevc ga ujel prav na tekmah na njegovih domačih tleh. Oziroma tudi prehitel, saj je za vse našteto potreboval točno 364 dni, Finec pa skoraj tri leta. In to kljub petkovi diskvalifikaciji po sicer gladki zmagi. Ob tem je Slovenec še aktualni svetovni rekorder in lastnik malega kristalnega globusa.
A bolj kot trenutna prevlada lahko tekmece skrbi prihodnost. Prevc namreč po vsakem velikem uspehu zatrjuje, da ga slavje, lovorike in vsa čustva, ki pridejo zraven, samo še dodatno ženejo pri napredku, trdem delu in motivaciji za prihajajoče treninge in tedne. Kaj potem šele sledi …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje